Vrtnice – Rosa

Rod šipkov in vrtnic (lat. Rosa) je obsežen rod listopadnih ali delno zimzelenih grmovnic. V naravi rastoče vrste imenujemo šipki, iz teh pa so vzgojene vrtnice. Zaradi velike raznolikosti vrtnic in nepreglednega števila sort jih razvrščamo v skupine, ki so predstavljene na koncu poglavja o vrtnicah.

Habitus, stebla in listi

Po obliki rasti so vrtnice in šipki večinoma pokončne, majhne do srednje velike grmovnice, lahko so tudi vzpenjavke, ali pa polegle, nizke, široko rastoče pokrovne grmovnice. Večinoma so listopadne, v milih zimah lahko tudi obdržijo del listov. Stebla delno ali povsem olesenijo, večinoma so porasla z večjimi ali manjšimi bodicami. Poznamo tudi sorte vrtnic z le malo bodicami ali povsem brez njih. Listi so pernato sestavljeni, navadno s petimi do sedmimi široko ovalnimi ali jajčastimi lističi. Zgornja stran lista je najpogosteje gladka, bleščeča, temno zelena, spodnja stran je opazno svetlejša.

Cvet

Pet zelenih čašnih listov, ki so ob cvetenju običajno neopazni, ker so zavihani navzdol, ščiti notranjost cvetnega popka. Venčni listi, ki so obarvani in najbolj opazni, so pogosto pomnoženi, lahko jih je več deset, celo sto v enem cvetu. Enostavni cvetovi imajo po pet ali nekaj več venčnih listov, polvrstnati ali delno vrstnati do dvajset, vrstnati do štirideset. Če je venčnih listov več kot štirideset, so cvetovi močno vrstnati, polni. Velikost cveta je prav tako variabilna, od 3 cm do 12 cm ali celo več. Prašniki so številni, običajno živo rumene barve in pomemben okras predvsem enostavnih in delno vrstnatih cvetov. Cvetovi sproščajo številne, zelo različne dišeče snovi, ki skupaj ustvarjajo prijeten vonj mnogih vrtnic.

Barve cvetov pri vrtnicah segajo od snežno bele do rumenih, oranžnih, rdečih in rožnatih tonov, s številnimi vmesnimi odtenki; redko so cvetovi svetlo vijolični ali vijolično-rdeči. Barva posameznega cveta se spreminja od odpiranja popka do odcvetanja, pri čemer postaja navadno svetlejša. Številne sorte imajo tudi pisane cvetove.

Oblike cvetov

Zaradi lažjega opisa uporabljamo pri vrtnicah ustaljene izraze za določene oblike cvetov. Seveda so lahko cvetovi posamezne sorte tudi vmesnih oblik.

Ploščat – nevrstnat ali polvrstnat cvet, venčni listi bolj ali manj ploski, široko razprti.

Skledast – polvrstnat, odprt cvet, venčni listi skledasto upognjeni navznoter.

Koničast – pri še delno zaprtem cvetu sredina koničasto dvignjena, cvetni listi tesno zviti; značilna oblika elegantnih cvetličarskih vrtnic.

Žarast – cvet od strani v obliki lire, skoraj okrogel, a s ploščato sredino.

Rozetast – nizek, širok cvet, v sredini ploščat, vrstnat ali močno vrstnat.

Okrogel – srednje velik do velik cvet, enakomerno okrogel, vrstnat.

Pompon – cvet majhen, okrogel, močno vrstnat, cvetovi navadno v bogatih socvetjih.

Cvetovi vrtnic so lahko posamezni in na dolgih cvetnih pecljih, pogosteje pa se pojavljajo v socvetjih po tri do sedem cvetov, lahko tudi več.

Odcveteli cvetovi vrtnic se pri nekaterih sortah sami čistijo. To pomeni, da sami odvržejo cvetne liste in po cvetenju niso opazni, dajo prostor novim cvetovom. Pri sortah, ki se ne čistijo same, ostanejo odcveteli cvetovi bolj ali manj celi na rastlini, motijo videz rastline, na njih se lahko pojavijo bolezni. Odcvetele cvetove zato sami odstranimo.

Čas cvetenja

Enkrat cvetoči so šipki, nekatere grmaste vrtnice in večina starih sort. Cvetijo proti koncu pomladi in v zgodnjem poletju (maj-junij), a takrat res bogato. Čez poletje se še pojavljajo posamezni cvetovi.

Dvakrat cvetoče vrtnice: prvič cvetijo proti koncu pomladi (maj-junij), njihovo cvetenje je bogato. Drugič cvetijo v drugi polovici poletja (avgust-september), takrat navadno manj bogato.

Stalno oziroma večkrat cvetoče, ponavljavo cvetoče vrtnice: cvetijo od maja ali junija do oktobra (novembra), bolj ali manj ves čas enako bogato.

Plod

Iz cveta se lahko po oprašitvi in oploditvi razvije plod, ki ga pri vrtnicah in šipkih imenujemo šipek. Zunanji mesnati ovoj je oranžne ali rdeče barve, znotraj pa so svetla, trda semena, obdana z mehkimi dlačicami. Pri vrtnicah odcvetele cvetove največkrat sproti odstranimo, da imajo rastline več moči za cvetenje, plodov in semen pa ne razvijejo.

Rastišče in vlaga

Vrtnice so glede rastišča med bolj zahtevnimi okrasnimi rastlinami. Potrebujejo bogata, globoka, rahla, stalno zmerno vlažna tla, z visokim deležem organskih snovi. Zalivamo in dognojujemo jih redno, skladno s sprotnimi potrebami in ritmom rasti. Za zdravo rast in bogato cvetenje potrebujejo veliko sonca in odprt, zračen prostor. Visoka zračna vlaga jim ne ustreza.

Prezimna trdnost

Mnoge sorte vrtnic so zanesljivo prezimno trdne tudi v ostrejših srednjeevropskih zimah, posebno tiste, ki so bile vzgojene v takšnih podnebnih razmerah. Pred zimo je vseeno priporočljivo tla okrog vrtnic ter spodnji del stebel rahlo pokriti s smrekovimi vejami ali podobnim materialom, da tla ne zmrznejo v globino. S takšno zaščito tudi obvarujemo spodnje dele stebel pred izsuševanjem zaradi suhega vetra in zimskega sonca. S pravilno pripravo na zimo (uzimovanjem) omogočimo vrtnicam lepšo rast in bogatejše cvetenje ter jim podaljšamo življenjsko dobo. Veliko je tudi sort iz toplejših, sredozemskih območij, ki teže preživijo ostro kontinentalno zimo in potrebujejo posebno zaščito, ali pa so sploh primerne le za tople obmorske kraje.

Skupine sort

V svetu je znanih več načinov poimenovanja in razvrščanja vrtnic v skupine. Tukaj smo uporabili enega od novejših in najširše sprejetih sistemov. Pri opisih sort vrtnic so uporabljene kratke oznake za skupine, v spodnji preglednici pa najdete imena in kratke opise vseh uporabljenih oznak. Same oznake skupin so zaradi poenostavitve izpeljane iz angleških izrazov, imena skupin pa so slovenska.

Pregled oznak za skupine in opisi skupin: