Opis
Majhna, gosta, pokončna in listopadna grmovnica (V 1m, Š do 1m). Listi široko jajčasti 10-15 cm, po robu rahlo nazobčeni in temno zeleni. Okrogla socvetja velika 10-15cm imajo venčne liste gladke, sprva svetlo zelene , kasneje zeleno roza barve s svetlo sredico.. Cveti večinoma na lanskih poganjkih junija-septembera. Na kislih tleh je barva cvetov bolj izrazita. Najlepše uspeva na delno senčnih rastiščih, lahko tudi v večjih posodah.
Sončna senčna lega
Izrazito sencoljubne vrste so tiste, ki praviloma ne prenesejo neposrednega sončnega obsevanja, saj so prilagojene življenju v drevesni podrasti ali na podobnih senčnih rastiščih. Običajno je v senci tudi opazno višja zračna vlaga, temperatura pa je nižja kot na osončenem rastišču. Glede na količino sončne svetlobe, ki doseže rastline, ločimo svetlo ali rahlo senco in močno ali globoko senco (močna senca je na primer pod gostimi in nizkimi krošnjami zimzelenih iglavcev, v podrasti med večjimi grmovnicami, lahko v ozkih severnih kotih med zgradbami in drevesi ipd).
Iglavec listavec z rastlina
Listavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi so večinoma široki, mehki in tanki.
Listopaden zimzelen delno točno
Rastlina vsako pomlad razvije nove liste ali iglice, ki jeseni odpadejo. Pri zelnatih rastlinah lahko jeseni propade celoten nadzemni del (listi in stebla) in ponovno zraste spomladi.
Prezimna trdnost
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
Vlažnost tal
Vlažna tla običajno vsebujejo več finih glinenih delcev in manj peska, več humusa in organskih snovi, so nekoliko težja, a ne zbita, voda ne odteče hitro, ampak se dalj časa zadrži med talnimi delci in je tako dolgo dostopna rastlinam. Voda običajno ne stoji, tla so dovolj zračna. Suša se na takšnih rastiščih redko pojavlja. Rastlinam je na voljo bolj ali manj stalna, zmerna vlaga.
Oblika rasti
Lesnata rastlina, ki je že pri tleh razrasla v več glavnih in stranskih vej, praviloma nima glavnega debla. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina grmovnic doseže višino 1-2 m, lahko pa so bistveno večje (do 8 m) ali zelo nizke, tudi polegle.
Trpežnost R
S to kategorijo smo med opisanimi rastlinami označili tiste, ki so posebno odporne, ne potrebujejo veliko vzdrževanja in so tako primerne tudi za sajenje v javnih nasadih.
Jesenska barvitost
Listi ali iglice mnogih listopadnih rastlin se jeseni, preden odpadejo, navadno obarvajo, največkrat v rumene, oranžne in/ali rdeče odtenke. Izrazita jesenska rdeča ali podobna obarvanost se pojavi tudi pri nekaterih zimzelenih rastlinah, ki jim listi/iglice jeseni ne odpadejo. Jesenska obarvanost je odvisna tudi od splošnega stanja rastline, oskrbe, vremena in rastišča. Običajno se listje jeseni bolj obarva, če je vreme suho in če so večje temperaturne razlike med dnevom in nočjo, bolj se obarva na suhih, peščenih tleh z manj dušika. Pri gojenih rastlinah poznamo številne sorte, pri katerih je jesenska obarvanost listov drugačna ali izrazitejša kot pri osnovni vrsti.
English
Deutsch
Hrvatski
