sobna ciklama

Rastline izrazito sončnih rastišč potrebujejo in prenesejo veliko neposrednega sončnega obsevanja, npr. vrtnice, še bolj naskalni mleček, rakitovec in homulice, veliko rastlin za skalnjake, kaktusi itd. Čeprav je pogosto, pa ni nujno, da te rastline hkrati prenesejo sušo, tako potrebujejo vrtnice veliko vode in hranil ter bogata, globoka, rodovitna tla, med tem ko lahko bela homulica preživi tudi več tednov v suhih tleh brez dežja ali zalivanja, in normalno raste tudi v revnih, peščenih tleh.

Zelnate (neolenesele) rastline imajo mehka, neolesenela stebla. Pri nekaterih zelnatih rastlinah lahko starejša stebla otrdijo in so podobna olesenelim steblom lesnatih rastlin (npr. pri bambusih).

Rastlina vsako pomlad razvije nove liste ali iglice, ki jeseni odpadejo. Pri zelnatih rastlinah lahko jeseni propade celoten nadzemni del (listi in stebla) in ponovno zraste spomladi.

Rastlina je na mraz občutljiva, načelno ne prenese temperatur pod lediščem (0 °C) ali pa potrebuje še bistveno višjo temperaturo (npr. nekatere tropske rastline). Za posamezne rastline so minimalne zahtevane temperature navedene pri opisu.

Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.

Zelnata, neolesenela rastlina. Stebla in listi so lahko zimzeleni ali pa zrastejo vsako pomlad znova. Trajnice cvetijo več let zapored. Nekatere trajnice imajo razvite posebne, podzemne založne organe - čebule, gomolje ali korenike, te vrste pogosto obravnavamo ločeno, kot čebulnice in gomoljnice.

Pisani listi imajo vzorce različnih barv, največkrat je vzorec bel ali rumen na zeleni podlagi. Vzorec so lahko črte, lise, pike, obrobe, lahko tudi neenakomerni vzorci ali razpršena barva; različni odtenki lahko postopno prehajajo ali pa so med ploskvami različnih barv ostre meje. Intenzivnost barv in vzorci listov ali iglic na posamezni rastlini variirajo glede na splošno zdravje in stanje rastline, njeno starost, način obrezovanja in oskrbe, močno pa lahko vplivajo tudi vreme, mikroklima, osončenost, tla ter dostopnost vode in hranil. Obarvanost in vzorci na listih se lahko spreminjajo glede na starost posameznega lista ali poganjka in skozi letne čase.