kalina "Musli"

Te rastline najbolje uspevajo na sončnih do delno senčnih legah. Običajno prenesejo več sonca in vročine, če imajo na voljo dovolj vlage; v delni ali rahli senci so njihove potrebe po vlagi navadno manjše.

Listavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi so večinoma široki, mehki in tanki.

Listi ali iglice ostanejo na rastlini čez zimo in odpadejo spomladi, preden se razvijejo novi. Te rastline imenujemo tudi prezimno zelene. Del listov ali iglic lahko odpade že jeseni ali čez zimo. Na odpadanje lahko vplivajo tudi zimske temperature, tako so nekatere rastline v milejših zimah zimzelene, v mrzlih zimah pa listopadne.

Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -18 °C.

Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.

Zrele, normalno razvite in zdrave plodove (brez prisotnih škodljivcev ali bolezni) lahko uživamo le kuhane, pečene ali kako drugače termično obdelane, predelane v sokove, marmelade in podobno. Surovi plodovi teh rastlin praviloma niso užitni. Mnoge plodove moramo pred uporabo očistiti, jim odstraniti peclje, lupino, semena ali druge neužitne dele. Zrelost nastopa v več fazah. Nekateri plodovi so ob obiranju le tehnološko zreli, do faze uporabne zrelosti pa se morajo še uležati ali umediti, torej jih po obiranju nekaj časa skladiščimo v primernih pogojih, da postanejo uporabni. Trajnost in skladiščna sposobnost plodov sta zelo različni, odvisni sta od vrste in sorte rastline ter od zunanjih dejavnikov.

Lesnata rastlina, ki je že pri tleh razrasla v več glavnih in stranskih vej, praviloma nima glavnega debla. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina grmovnic doseže višino 1-2 m, lahko pa so bistveno večje (do 8 m) ali zelo nizke, tudi polegle.

Pisani listi imajo vzorce različnih barv, največkrat je vzorec bel ali rumen na zeleni podlagi. Vzorec so lahko črte, lise, pike, obrobe, lahko tudi neenakomerni vzorci ali razpršena barva; različni odtenki lahko postopno prehajajo ali pa so med ploskvami različnih barv ostre meje. Intenzivnost barv in vzorci listov ali iglic na posamezni rastlini variirajo glede na splošno zdravje in stanje rastline, njeno starost, način obrezovanja in oskrbe, močno pa lahko vplivajo tudi vreme, mikroklima, osončenost, tla ter dostopnost vode in hranil. Obarvanost in vzorci na listih se lahko spreminjajo glede na starost posameznega lista ali poganjka in skozi letne čase.

S to kategorijo smo med opisanimi rastlinami označili tiste, ki so posebno odporne, ne potrebujejo veliko vzdrževanja in so tako primerne tudi za sajenje v javnih nasadih.