vodna meta

Rastline izrazito sončnih rastišč potrebujejo in prenesejo veliko neposrednega sončnega obsevanja, npr. vrtnice, še bolj naskalni mleček, rakitovec in homulice, veliko rastlin za skalnjake, kaktusi itd. Čeprav je pogosto, pa ni nujno, da te rastline hkrati prenesejo sušo, tako potrebujejo vrtnice veliko vode in hranil ter bogata, globoka, rodovitna tla, med tem ko lahko bela homulica preživi tudi več tednov v suhih tleh brez dežja ali zalivanja, in normalno raste tudi v revnih, peščenih tleh.

Zelnate (neolenesele) rastline imajo mehka, neolesenela stebla. Pri nekaterih zelnatih rastlinah lahko starejša stebla otrdijo in so podobna olesenelim steblom lesnatih rastlin (npr. pri bambusih).

Rastlina vsako pomlad razvije nove liste ali iglice, ki jeseni odpadejo. Pri zelnatih rastlinah lahko jeseni propade celoten nadzemni del (listi in stebla) in ponovno zraste spomladi.

Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.

Mokra tla so običajno težja, ilovnata ali celo glinena tla, tudi šotna ali s humusom bogata tla, tla ob vodotokih in na močvirnih terenih. So večinoma manj zračna ali celo premalo zračna za večino rastlin, stalno zelo vlažna ali celo zasičena z vodo, voda pogosto stoji, le počasi odteka. Rastline takšnih rastišč ne prenesejo suše, nujno potrebujejo stalno vlago, dobro prenašajo poplavljenost, nekatere od teh rastlin lahko normalno rastejo tudi v plitvi vodi (do 5 cm globine), lahko pa tudi na vrtni gredi, če jih redno zalivamo.

Zelnata, neolesenela rastlina. Stebla in listi so lahko zimzeleni ali pa zrastejo vsako pomlad znova. Trajnice cvetijo več let zapored. Nekatere trajnice imajo razvite posebne, podzemne založne organe - čebule, gomolje ali korenike, te vrste pogosto obravnavamo ločeno, kot čebulnice in gomoljnice.